Flynnov učinek: so mlajše generacije res bolj inteligentne?

Dosežki na testih splošne inteligentnosti se spreminjajo skozi čas in ker je najbolj obsežne in poglobljene analize naredil James R. Flynn, ta učinek imenujemo po njem. Učinek so ugotovili v številnih državah; porast dosežkov pa se glede na raziskave razlikuje ter niha med 2 do 25 IQ točkami (Klopčič, 2007).

Praktično to pomeni, da bi npr. oseba, ki je leta 1937 dosegla IQ 141, leta 1986 dosegla 125 ali drugače povedano: oseba, ki ima leta 1986 IQ 125, bi na testu iz leta 1937 dosegla IQ 141 (Musek, 2005). Ali, če bi skupini oseb dali za reševat dva testa inteligentnosti, enega, ki je bil normiran leta 1932 in drugega normiranega v letu 1947, bi ti v povprečju dosegli višje rezultate na “starejšem” testu (Flynn, 1984). Flynnov učinek torej preprosto pomeni, da različni testi inteligentnosti pokažejo različne testne dosežke, odvisno od tega, kdaj so bili normirani (Flynn, 2006).

Predvsem je zanimivo dejstvo, da je največji porast v testnih dosežkih opaziti na testih fluidne inteligentnosti, ki poudarjajo reševanje problemov in minimizirajo odvisnost od specifičnih spretnosti ter obvladanja besed in simbolov (odvisnost od izobraževanja), v primerjavi s kristalizirano inteligentnostjo (Flynn, 1987). Ta učinek nekateri raziskovalci še vedno opažajo, čeprav je v zadnjem času moč zaslediti tudi izsledke raziskav, ki kažejo ravno nasprotno oz. nekateri celo omenjajo, da naj bi se trend naraščanja dosežkov na testih inteligentnosti ponekod povsem končal.

Velikost generacijskega porasta v testnih dosežkih pa ne variira le med različnimi državami ter generacijami, temveč tudi glede na uporabljen test inteligentnosti (Flynn, 2006). Največje poraste je torej opaziti med testi fluidne inteligentnosti, na primer Ravenovih matricah (približno 18 IQ točk na generacijo v 30 letih), pri Wechslerjevih testih inteligentnosti pa so porasti občutno večji pri neverbalnih podtestih, ki so pravzaprav prav tako mera fluidne inteligentnosti, v primerjavi z verbalnimi podtesti (približno 9 IQ točk) (Flynn, 1987).

Vir: Klopčič, A. (2007). Standardizacija Testa nizov in analiza Flynnovega učinka. Diplomsko delo.  Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta. Oddelek za psihologijo.