Nalezljivost, psihologija in Sreče-valci

Ob besedi nalezljivost večina ljudi najbrž najprej pomisli na bolezni, vendar se v družbi poleg bolezni na podoben način širi še marsikaj drugega. Npr. moda, glasba, ideje, pa tudi internetne šale ali različne vsebine na spletnih omrežjih. Morda gre prav internetu zasluga, da se dandanes morda prej zavemo takšnega procesa širjenja. Vendar viralni marketing in razpršenost inovacij nista prav nobena tujca v ekonomiji in procesi »nalezljivosti« so v službi večanja dobička izkoriščani že lep čas. Nalezljivosti bi sicer lahko rekli tudi širjenje ali prenos, precej pa ne bi zgrešili niti z besedo učenje. Tako je znana njegova podvrsta: učenje s posnemanjem oziroma modelno učenje, kjer se posameznik uči na podlagi opazovanja drugega človeka.

Poleg zgoraj naštetega psihologi govorimo tudi o nalezljivosti čustev. Gotovo ima vsak posameznik kakšen slučaj v spominu, ko se je navzel čustva druge osebe. Sreče ne moreš imeti sam, moraš jo znati razdeliti še drugam poje Andrej Šifrer v skladbi Za prijatelje. Je torej možno, da bi bila tudi sreča nalezljiva? Da bi podali odgovor na to vprašanje, moramo najprej opredeliti pojem sreča. Definicij sreče je ogromno, morda najbolj uporabljana v psihologiji pravi, da je sreča pogosto doživljanje pozitivnih čustev, za razjasnitev pričujočega prispevka pa bomo uporabili manj razširjeno, ki pravi, da je sreča posledica doživetja nepričakovanih pozitivnih dogodkov (Cosmides in Tooby, 2000). Strokovnjaki  (Fowler in Christakis, 2008) v zadnjih raziskavah ugotavljajo, da se sreča skozi čas širi kot virus med sorodniki in prijatelji in naprej do treh stopenj vstran (torej na prijatelje vaših prijateljev in prijatelje teh prijateljev).

Na podlagi zgoraj napisanih trditev je možno predpostaviti, da bi se dalo sprožati »epidemije« sreče, če ne teh, pa vsaj kratkotrajnih pozitivnih čustvenih stanj. Iz tega izhajajoč nas je 23 študentov psihologije v mestnem jedru Maribora od 5. maja do 3. junija 2012 izvajalo akcijo Sreče-valci. Vsak torek in nedeljo smo naključnim mimoidočim poklanjali majhne prijaznosti (nasmehe, pozdrave, objeme, pomoč). Poleg tega smo bili ljudem na razpolago za pogovor, ob deževnih dneh pa ponujali zavetja naših dežnikov. Tako smo želeli ljudem ponuditi nepričakovane pozitivne dogodke, jih s tem osrečiti in sprožiti širjenje sreče tudi na njihove bližnje in tako naprej po mreži medčloveških stikov.

Tadevž Ropert

Viri:

Fowler, J. H. in Christakis, N. A. (2008). Dynamic spread of happiness in a large social network: longitudinal analysis over 20 years in the Framingham Heart Study. British Medical Journal, 337 (2), 2338-2338.

Cosmides, L. in Tooby, J. (2000). Evolutionary psychology and emotions V M. Lewis in J. M. Haviland-Jones (Ur.), Handbook of Emotions, 2nd Edition, 91-115. NY: Guilford.