Razburljivo življenje nevralne plošče ali kako so nastali naši možgani
Medtem ko je za srce, jetra, želodec ali pljuča bolj ali manj poznano, čemu služijo, imamo pri možganih in živčevju večjo zadrego. Eden od razlogov za to je, da je z možgani povezano delovanje številnih drugih organov, ne da bi se tega zavedali. Če se spotaknemo, nastane bolečina v možganih, čeprav zaznavamo, da nas boli noga. Tudi, če nam nekdo »gre na jetra« ali pa imamo »srčne tegobe«, ima to veliko več opraviti z našimi možgani, kot pa z jetri oziroma s srcem. Naše zaznave, čustva in misli ter posledično naše vedenje so zmeraj povezani z določenimi možganskimi strukturami in njihovim delovanjem.
Možgani se začno naglo razvijati že zelo zgodaj v človeškem razvoju – pravzaprav še preden skupek deljenih celic poimenujemo zarodek. Skozi svoj razvoj izgrajujejo strukture, preko katerih začno opravljati različne naloge. To se pri vsakem človeku zgodi na edinstven način, ki je odvisen tako od genetskih zasnov, kot tudi od sporočil iz okolja. To je tudi priložnost, da se naše zmožnosti že zgodaj prilagodijo posebnim okoliščinam, kar je uspešna prilagoditvena strategija za človeštvo ter osnova za kasnejše razlike v osebnosti.
V prvih dveh tednih življenja še ne govorimo o obstoju možganov, kot jih poznamo pri odraslem človeku, temveč o dvoslojni klični plošči, v tretjem tednu pa se na površinski plasti klične plošče oblikuje zasnova osrednjega živčevja, iz katerega se bo kasneje razvil celoten živčni sistem vključno z možgani. Pri nastanku te zasnove na zgornji plasti, ki jo imenujemo nevralna plošča, sodelujejo celice iz površine, ki so se tja prerinile iz notranjsti. Med nevralno ploščo in t.i. rumenjakovo vrečko, iz katere se bo kasneje razvilo črevo, omenjene celice začno tvoriti še tretjo vrsto plasti, t.j. srednjo klično plast, iz katere se bo kasneje med drugim razvilo mišičje in okostje. Zgornja klična plast pa se kasneje začne razvijati v živčevje, kar pomeni, da zasnove možganov po svoje same sprožijo svoj nadaljnji razvoj.
Nevralna plošča se v nadaljevanju oblikuje v neke vrste žleb in začne tvoriti nevralno cev. Le-ta bo ohranila svojo cevasto obliko ter v nadaljevanju postala hrbtenjača. Obenem se razvijata tudi srce in popkovnica, ki zarodek povezuje z materjo.
Po štirih tednih se začno pri zarodku razvijati najpomembnejša čutila, kot so oči in ušesa. Sedaj že tudi govorimo o možganih, ki po obliki in grobi strukturi spominjajo na možgane, kot jih poznamo.
Vir:
Moll, G., Dawirs, R. in Niescken, S. (2009). »Možgančki se predstavimo!« Raziskovalno potovanje od spočetja do vstopa v šolo. Maribor: Mettis Bukvarna.
