Splet nam daje možnost izražanja, združevanja po interesih ipd. Svobodno izražanje na spletu pa lahko (tudi zaradi anonimnosti komentatorjev) prinaša izražanje nestrpnosti in sovražnosti. Sovražni govor je lahko diskriminatoren, ksenofobičen, rasističen ter naperjen proti raznim manjšinam ali drugim skupinam. Meja, kaj je v spletnem govoru še dopustno, je težko določljiva, saj sta v neposrednem konfliktu pravica sovražnega govorca do svobodnega izražanja mnenj in pravica poslušalca, da ni nadlegovan s sovražnostmi in nasiljem.
Zaradi aktualnosti problema izražanja sovražnosti na spletu smo se odločile, da raziščemo, kakšno je stanje v Sloveniji. Osredotočile smo se na komentarje novic osrednjih slovenskih spletnih portalov (Siol, Večer, 24ur, Rtv slo/mmc in Dnevnik). Beležile smo sovražne besede (in ne sovražni govor) ter njihove frekvence. Definicija sovražne besede še ne obstaja, zato smo se pogosto odločile na podlagi konteksta ali je beseda sovražno naravnana. Dva tedna smo pregledovale komentarje pod novicami, katere so bile po tematiki iste na vseh petih portalih.
Nekatere ugotovitve:
- V pregledanih 15 726 komentarjih smo zabeležile 3110 sovražnih besed
- Več komentarjev je bilo oddanih pod novicami s politično vsebino kot pa pod novicami z nepolitično vsebino (politična novica je imela v povprečju kar 200 komentarjev več kot nepolitična)
- Komentarji političnih tematik so vsebovali več sovražnih besed v primerjavi s komentarji pod novicami z nepolitično vsebino
- Najpogostejša beseda v komentarjih analiziranih portalov je bila “parazit”, nato “baraba”, “lopov”, “lenuh”, “lažnivec”, “hlapec”, “neumen”, “tajkun”, “nesposobnež”, “komunajzer”, “banda”, “bedak”, “goljuf”, “rit” in “prevarant”
- Komentarjem na vseh portalih je bilo skupno, da so izražali skrajno nezadovoljstvo nad stanjem v državi.
Ugotovitve smo posredovale tudi portalom, zajetim v raziskavo, pri čemer nam je odgovoril zgolj rtvslo/mmc. Povedali so nam, da “vse objavljene komentarje pregleduje administrator in tiste, ki kršijo pravila portala MMC odstrani.” Zanimalo nas je, ali bodo na podlagi naših ugotovitev omejili prikaz najpogostejših sovražnih besed. Odgovorili so, da “se zdi avtomatsko omejevanje takšnih besed nesmotrno in lahko pripelje do mnogih zapletov, kadar ne gre za sovražni govor ali kršitev pravil, prav tako je izvedba česa takega verjetno tehnično precej zapletena”.
Možnost komentiranja na spletnih portalih predstavlja ugodno okolje za nastanek in distribucijo sovražnega govora, obenem pa izjemno težavno okolje za njegovo nadzorovanje. Predvidevamo, da na nekaterih portalih ne brišejo sovražnih komentarjev, ker so takšni komentarji zanimivi za branje in si portali s tem povečajo berljivost.
Omejevanje sovražnih besed na spletu bi lahko bil prvi korak k zmanjšanju sovražnega govora, vendar pa bi bila najbolj potrebna sprememba komunikacijske kulture pri uporabnikih. Morali bi se zavedati, da z govorom na spletu sporočamo kdo smo, za kaj se zavzemamo, kakšne so naše vrednote in kakšne odnose imamo z ostalimi družbenimi skupinami.
Anja Čuš, Anja Sotrell, Daniela Kostanjevec, Marjetka Gojkošek, Megie Krajnc
