Kakšna je razlika med zebro in človekom pri spoprijemanju s stresom?
Na čuječnosti osnovani pristop
Zdravniki, psihoterapevti in svetovalni delavci se pri svojem delu pogosto srečujejo s stanji pri svojih klientih, ki so zanje neprijetna in zato nezaželena: bolečina, depresija, anksioznost ali občutki preobremenjenosti. V 80. in 90. letih prejšnjega stoletja je zdravnik Jon Kabat Zinn s sodelavci začel razvijati pristop za zdravljenje bolezni in stanj, ki jih razen s psihofarmaki ni bilo mogoče pozdraviti, in ga poimenoval čuječnost (ang. Mindfulness). Osnovali so na čuječnosti temelječo metodo za zmanjšanje stresa (ang. Mindfulness Based Stress Reduction ali MBSR). Druga skupina raziskovalcev se je ukvarjala z depresivnimi stanji pri pacientih in je svojo metodo za spoprijemanje z depresijo poimenovala na čuječnosti osnovana kognitivna terapija (ang. Mindfulness Based Cognitive Therapy ali MBCT). Tretja skupina raziskovalcev pa je razvila na čuječnosti osnovan pristop za spoprijemanje z bolečino.
Kakšna je torej razlika med zebro in človekom pri spoprijemanju s stresom (ker leva v našem okolju ne srečamo prav pogosto, si lahko zamislite prispelo pošto z letnim izračunom dohodnine)? Ker zebri manjka kognitivne kompleksnosti, se takoj, ko nevarnost v njenem okolju mine, umiri. Ljudje se v sorodni situaciji začnemo spraševati celo vrsto reči: analizirati skušamo, kaj se je pravkar zgodilo, sodimo, kdo je za to odgovoren, skrbi nas, kako bomo ravnali prihodnjič v podobni situaciji, in pod.
Pri spoprijemanju s stresom ljudje pogosto delujemo avtomatsko, skoraj brez zavedanja in na osnovi predhodno naučenih vedenjskih vzorcev. To je seveda po eni strani naša prednost, saj nam ni potrebno vsakič znova načrtovati odzivov in s tem tratiti časa ter miselnih naporov. Vendar pa nam pogosto burno odzivanje na stresne situacije, ki za nas niso enako nevarne, kot je napad leva na zebro, lahko škodi, saj ob dolgotrajni in pogosti izpostavitvi stresu le-ta izčrpava naše telo in negativno vpliva na naše psihološko funkcioniranje. Pogosto imamo občutek, da je naše delovanje v situacijah, ko doživljamo stres, samo normalen in edini možni odziv na stresorje.
Čuječnost temelji na predpostavki, da lahko priučene načine odziva na stresne situacije začnemo najprej ozaveščati. Z ozaveščanjem vsakega trenutka našega odziva, misli, čustev in telesnih reakcij na stres, poglobimo našo pozornost. Namen ni, da naše stresne odzive skušamo spreminjati ali jih odmisliti, ampak jih lahko radovedno zaznavamo, spoznavamo in spremljamo. S povečano pozornostjo spoznamo, da so naši odzivi lahko tudi drugačni, da imamo torej možnost izbire in da niso fiksni in nespremenljivi. Z vsakodnevno prakso tehnik čuječnosti se naučimo, da imamo pri odzivanju na za nas neprijetne situacije možnost izbire, in s tem svobodo.
Čuječnost je bila že večkrat empirično potrjena kot učinkoviti pristop k zmanjševanju s stresom povezanih stanj. S tehnikami, ki jih pridobivajo udeleženci usposabljanj iz čuječnosti, ki so ga osnovali Jon Kabat Zinn in sodelavci, je mogoče uravnavati avtonomni živčni sistem, z aktivacijo parasimpatičnega živčnega sistema, ki spodbuja regeneracijo in počitek ter s tem dobro počutje. Z mnogo vaje in ponovitev se je torej mogoče »odučiti« nekaterih neučinkovitih stresnih odzivov ter krepiti manj s stresom obremenjen način življenja.
Ana Arzenšek
Izvedba tega članka je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.
