Ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja
Sporočilo Društva psihologov Slovenije ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja
Duševno zdravje je mnogo več kot odsotnost duševnih bolezni. Je stanje dobrega počutja, ki omogoča, da živimo izpolnjeno, razvijamo svoje potenciale, se sproprijemamo s stresom v vsakdanjem življenju in prispevamo k skupnosti. Duševno zdravje moramo vseskozi negovati, ga krepiti in dvigati kakovost življenja na različnih področjih – v vzgoji in izobraževanju, v socialnem varstvu, v delovnih organizacijah, v družini in lokalnem okolju. Biti psihološko prožen pomeni biti odporen na različne težave in se uspešno spoprijemati z izzivi, na katere naletimo v vsakdanjem življenju. V zadnjem času se zdi, kot bi bilo teh izzivov vedno več – od pandemije covida, poplav, podnebnih sprememb, vojn, finančnih kriz in še in še. Pomen vzdrževanja psihičnega blagostanja prihaja vse bolj v ospredje.
Poudariti je treba, da za svoje duševno zdravje nismo odgovorni le sami, temveč si to odgovornost delimo s celotno družbo, ki mora vzpostaviti pogoje, da lahko vsi posamezniki razvijajo svoje potenciale. Raziskave dokazujejo, da se s povečevanjem razlik v družbi tudi stanje na področju duševnega zdravja slabša. Zato je ključno, da si ves čas prizadevamo za družbo, v kateri bodo v ospredju vrednote vključujoče skupnosti. Naloga države je in mora biti, da zagotovi pogoje, ki bodo v prid duševnemu zdravju državljanov.
Društvo psihologov Slovenije, ki združuje psihologe_inje, ki delujejo na različnih področjih psihologije, ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja opozarja, da v Sloveniji še vedno nimamo zakonske ureditve področja psihološke dejavnosti. Danes se do naziva magister/magistrica psihologije lahko pride po različnih študijskih poteh, obstoječi mehanizmi akreditiranja študijskih programov v Sloveniji pa ne zagotavljajo, da bodo z vsako študijsko potjo posamezniki pridobili vse ključne kompetence za opravljanje poklica psihologa. Zato je nujno z Zakonom o psihološki dejavnosti, ki ga v Sloveniji kljub trem desetletjem prizadevanj zaradi pomanjkanja politične volje še nimamo, opredeliti, kdo in pod kakšnimi pogoji lahko opravlja poklic psihologa in posamezne specialistične dejavnosti v okviru tega poklica, npr. psihoterapije. Za zaščito uporabnikov psiholoških storitev je treba opredeliti tudi, kakšne standarde dela je treba slediti pri izvajanju psihološke dejavnosti. Odločevalce pozivamo, naj končno s sprejemom ustrezne zakonodaje vzpostavijo pogoje, da bo za duševno zdravje državljanov in njegovo krepitev poskrbljeno z najkakovostnejšimi psihološkimi storitvami.
Vsem državljanom Republike Slovenije ob svetovnem dnevu duševnega zdravja želimo dobrega zdravja skozi vse leto, zadovoljstva in uspešnega premagovanja raznovrstnih izzivov!
Društvo psihologov Slovenije
Sporočilo Sekcije za športno psihologijo ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja
10. 10. vsakoletno obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja.
V Sloveniji imamo mnogo športnikov, ki dnevno vlagajo napore v svoj napredek ter zdaj ali v prihodnosti skrbijo za športno podobo Slovenije v svetu. Športno družino sestavljajo prav vsi izmed njih in za vse bi si morali želeti, da so v športu zadovoljni, srečni ….
Kako lahko kot družba pripomoremo k duševnemu zdravju športnikov – tako mladih kot vrhunskih?
- Starši smo svojim otrokom športnikom najbolj stabilna podpora in naše naklonjenosti do njih ne pogojujmo s športnimi rezultati
- Navijači športnikov ne žalimo in njihove nastope konstruktivno komentiramo
- Razumevanje vodi do destigmatizacije duševnih težav v športu: težave so človeške in stalnica tudi v športu, iskanje pomoči je znak moči, ne šibkosti.
- Odprta komunikacija o vprašanjih duševnega zdravja širi območje, v katerem se športniki počutijo udobno, ko spregovorijo o svojih čustvih in doživljanju pritiska.
- Spodbujajmo športnike tako, da prepoznamo to, da vsak športnik želi nastopati najbolje, saj je to vedno v njegovem interesu in nikoli ne nastopa slabo zanalašč.
- Trenerji imajo ključno vlogo pri oblikovanju športnikovega duševnega zdravja – izobraženi trenerji bodo znali prepoznati znake duševnih težav in vzpostaviti podporno in spoštljivo okolje.
- Mediji imajo velik vpliv na duševno zdravje športnikov – novinarji naj se osredotočajo na dosežke in ne na senzacionalizem ter osebne težave športnikov.
- Skupnost naj športnikom nudi podporo in pripadnost ter mlade vključuje v dejavnosti, ne glede na rezultate in počutje v tistem trenutku.
Sporočilo Sekcije psihologov v VIZ ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja
Otroci in mladostniki ter mladi odrasli so v vzgojno-izobraževalni sistem vključeni od vrtca do fakultet in v tem dolgem časovnem obdobju gredo skozi razvojna obdobja, ki so namenjena usvajanju različnih razvojnih nalog. Le to so same po sebi lahko zanje zelo obremenjujoče in prestavljajo vir najrazličnejših stisk. Tu smo še starši, učitelji, vzgojitelji, trenerji in ostali odrasli, ki jih spremljamo na poti odraščanja in pred njih postavljamo najrazličnejše zahteve in pričakovanja, ki so vse prevečkrat povezana s storilnostno naravnanostjo. Podobno tudi družbena omrežja, še posebej vplivneži in različne digitalne platforme kot je npr. Tik tok. Ob vsem tem pa so udeleženci različnih travmatskih dogodkov, kot so bile letošnje poplave, pred nekaj leti epidemija, pa različne družinske situacije in dogodki v njim pomembni ožji in širši skupnosti.
Vrtčevsko in šolsko okolje, v katerem bivajo in se oblikujejo otroci in mladostniki ter mladi odrasli, mora biti prav zato čim bolj podporno, vključujoče in spodbudno, z jasno informacijo vsem udeležencem, da velja ničelna toleranca do neobravnave vsakršnega nasilja. Takšno, v katerem se bodo otroci in mladostniki ter mladi odrasli počutili varno, kjer bodo imeli ogromno najrazličnejših priložnosti za spoznavanje in uresničevanje svojih potencialov ter moči, kjer bodo skozi igro in učenje krepili ustvarjalnost in inovativnost, kritično mišljenje, rezilientnost, socialno – čustvene in prilagoditvene veščine za bivanje v skupnosti.
Strokovni delavci, ki stopamo v stik z otroki in mladostniki, si moramo tako prizadevati, da z njimi vzpostavljamo podporne odnose, ki temeljijo na sprejemanju, razumevanju in pripravljenosti za pomoč in sodelovanje. Prizadevati si moramo, da smo čim bolj podporni v procesu poučevanja z uporabo sodobnih pedagoških pristopov in psiholoških spoznanj. Smo pri tem uspešni?
V praksi in tudi v številnih raziskavah strokovnjakov v Sloveniji in kot v tujini že nekaj let zaznavamo povečan porast težav na področju duševnega zdravja pri otrocih in mladostnikih ter mladih odraslih. V vrtcu vzgojitelji poročajo o pasivnosti otrok, slabši gibalni in motorični zmogljivosti, porastu uporabe zaslonov, v šolah pa se učitelji in v svetovalnih službah psihologi in ostali strokovnjaki srečujemo s porastom anksioznih, depresivnih motenj, samopoškodbenega vedenja, samomorilnih misli z načrti, motenj hranjenja, težav na področju samoregulacije uporabe digitalnih tehnologij, učnih težav, odklanjanja šole in pomanjkanja delovne motivacije, vzgojno zahtevnih otrocih, težav na področju oblikovanja spolne identitete itd. Narašča medvrstniško nasilje, ki se hitro seli na splet in na družbena omrežja, narašča nestrpnost do tistih, ki jih vrstniki opredelijo kot drugačne, pogosto umanjka razumevanje pomena skupnosti in sobivanja.
Psihologi v vzgojno-izobraževalnih ustanovah si zato v svetovalnih službah, kot profesorji psihologije, kot vzgojitelji s svojimi poglobljenimi znanji s področji razvojne, pedagoške psihologije, organizacijske psihologije in osnov klinične psihologije prizadevamo k poudarjanju pomena duševnega zdravja in dobrobiti otrok in mladostnikov skozi sodelovanje v procesu priprave strateških dokumentov (vizija in prednostne naloge, letni delovni načrt, vzgojni načrt, sistemi kakovosti itd.), pripravi različnih izobraževanj in usposabljanj za vzgojitelje, učitelje in starše, preventivnih programov in delavnic za otroke ter mladostnike. Aktivno sodelujemo pri obravnavi najrazličnejših težav v skupinah in oddelkih. V svojih sredinah in v sodelovanju z različnimi strokovnjaki poudarjamo pomen odnosne kompetence in graditve kakovostnih odnosov z otroki in mladostniki ter mlajšimi odraslimi, razumevanje pomena inkluzivnosti in modelno vlogo odraslih v vzgojno-izobraževalnem procesu. Sodelujemo s starši in jim nudimo podporno delovanje pri vzgoji njihovih otrok in mladostnikov.
Vključujemo se v različne delovne skupine na nivoju države (Nacionalni program vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023-2033, Prenova učnih načrtov in poučevalne prakse, Programske smernice za svetovalno delo itd.) in sodelujemo pri ozaveščanju pomena krepitve in ohranjanja duševnega zdravja otrok in mladostnikov z NIJZ, pediatri, pedopsihiatri itd. Prizadevamo si za sprejetje Zakona o psihološki dejavnosti in Zakona o psihoterapiji. Verjamemo, da ima preventivno delovanje dobre daljnoročne ekonomske učinke za družbo, pozitivno vpliva na ohranjanje zdrave in vključujoče družbe.
Slovensko leto duševnega zdravja in svetovni dan duševnega zdravja sta pomembni priložnosti, da ponovno opozorimo na pomen sistemske ureditve vseživljenjskega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vrtcih in šolah za krepitev odnosne kompetence, osnovnih znanj s področij prve psihološke pomoči ob kriznih dogodkih, osnov razumevanja različnih motenj in primanjkljajev otrok, razumevanje pomena inkluzivnosti različnih skupin otrok in mladostnikov in skrb za lastno duševno zdravje skozi intervizijo ter supervizijo. 10. oktober je priložnost, da ponovno premislimo o pretirani storilnostni naravnanosti družbe, individualizmu. In je priložnost, da opozorimo na neenakost otrok in mladostnikov s težavami, ki zaradi predolgih čakalnih vrst in neenakosti v socialno-ekonomskem statusu družin nimajo dostopa do ustrezne psihološke pomoči.
Barbara Stožir Curk, predsednica Sekcije psihologov v VI
Sporočilo Evropske zveze psiholoških združenj ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja
WHO je razglasila duševno zdravje kot univerzalno človekovo pravico. Evropska zveza psiholoških združenj (EFPA) sporoča, da je namen psihološke podpore spodbujati duševno zdravje na različnih življenjskih področjih in v različnih okoliščinah. Človekove pravice so pomembno vodilo za psihološko preventivo, svetovanje, psihoterapijo in rehabilitacijo, ki morajo biti podprti z dokazi. Psihologija promovira življenje ljudi v svobodi, njihovo zmožnost samostojnega in svobodnega odločanja ter družbeno odgovornost.
