Mesečna srečanja 2023

Povzetek vsebine predavanja:

Skozi evolucijo so se v interakciji z okoljskimi izzivi izoblikovali vedenjski vzorci, ki spodbujajo povezovanje, sodelovanje in skrb drug za drugega. Napredek v kapaciteti sočutja in empatični skrbi je mogoče opaziti tudi skozi perspektivo ontogenetskega razvoja posameznika, torej od spočetja do smrti. Danes je znano, da pomembno vlogo v razvoju in modulaciji moralnosti človeka igrajo živčni sistem, hormoni ter tudi epigenetski mehanizmi, ki vključujejo podedovane genetske zapise, kateri se lahko različno intenzivno izražajo v specifičnih življenjskih okoliščinah. Nevrobiologija empatije predstavlja trenutno najbolj preučevano področje, raziskave kažejo, da gre za kompleksno sodelovanje tako nižjih kot višjih možganskih struktur, avtonomnega živčevja in verjetno tudi osi črevesje-možgani. Pri tem je potrebno poudariti, da vzgoja, kultura in družbena naravnanost širijo ali pa ožajo prostor za izražanje altruistično usmerjenih bioloških sistemov in posegajo celo v celično okolje ter tako kritično oblikujejo človekov moralni ustroj. Plastičnost oz. prilagodljivost organizma, vključno s čustveno inteligentnostjo ter sposobnostjo sodelovanja, je močno orodje v preživetveni in produktivni uspešnosti. Razumevanje biologije moralnega vedenja človeka lahko pripomore k sinergiji naših naravnih danosti in socialnih spodbud za krepostno ter sočutno delovanje posameznika in skupnosti. 

O izvajalki:

Dr. Tina Tinkara Peternelj je študij biokemije pričela na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo UL, doktorski študij pa opravila v Avstraliji na šoli Human Movement and Nutrition Sciences. Kot podoktorska raziskovalka se je zaposlila na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, kjer se je posvečala preučevanju kompleksnosti imunskega odziva. Od leta 2016 poučuje v okviru programa Biopsihologija, na UP FAMNIT. Skozi svoje pedagoško delo skuša študente navduševati nad povezavo med umom in telesom ter pomembno vlogo celičnega dogajanja pri razpoloženju in vedenjskih vzorcih.  

1. Razvoj doživljanja, razumevanja in nadzora čustev 

Ljudje že zelo zgodaj občutimo in izražamo širok nabor različnih čustev, tekom razvoja pa se učimo tudi, kako ta čustva usmerjati in nadzorovati. Pri tem je ključno socialno okolje, v katerem živimo, in izkušnje, ki jih tekom življenja pridobivamo. Tudi odrasli imajo pomembno vlogo pri čustvenem razvoju otrok in njegovem spodbujanju. Na srečanju smo se tako posvetili tudi različnim strategijam spodbujanja in jih povezali s skupnim branjem odraslih z otroki.

Dr. Kaja Hacin Beyazoglu kot asistentka dela na Katedri za razvojno psihologijo Oddelka za psihologijo FF UL. Raziskovalno se ukvarja s preučevanjem razvoja otrok, specifično socialnospoznavnega, metaspoznavnega in govornega razvoja ter dinamičnih interakcij med navedenimi področji. Poleg splošnih zakonitosti razvoja se posveča tudi vplivom, ki jih imajo različni socialni in družbeni dejavniki na razvoj otrok v različnih kontekstih njihovega vsakdanjega življenja.

2. Predstavitev slikanic o čustvih

Slikanice o čustvih so namenjene poglabljanju zavedanja svojega notranjega doživljanja tako pri otrocih kot pri odraslih, razmišljanju in razumevanju kakšne potrebe se skrivajo za čustvi in kako jih lahko primerno zadovoljimo. Pomemben vidik je tudi učenje obvladovanja lastnih čustev tako pri otrocih kot pri starših in učenje primernih, socialno sprejemljivih načinov izražanja čustev. Slikanice lahko uporabljajo starši, tako kot tudi psihologinje, pedagoginje, svetovalne delavke in drugi v poklicih pomoči. Avtorici slikanic sta Tatjana Gjurković (psihologinja, psihoterapevtka, vzgojiteljica in supervizorka) ter Tea Knežević (magistrica psihologije in registrirana igralna terapevtka). Več o slikanicah si lahko preberete v tukaj. 

Maja Sedmak Cvelbar je psihologinja in psihoterapevtka. V okviru Evropske organizacije za transakcijsko analizo (EATA) je pridobila certifikat transakcijske analize. Od leta 2014 dela v svoji privatni praksi v Sežani z mladimi in odraslimi. Svojo pot je študijsko nadaljevala in pridobila naziv »začasna učiteljica in supervizorka«. Od leta 2021 je predsednica Društva za transakcijsko analizo Slovenije – Sloventa. Njene vrednote so: Vsi ljudje smo v redu! Vsaka oseba je pomembna, enakopravna in vredna spoštovanja. V slikanicah je prepoznala kakovost, ki spodbuja k večji ozaveščenosti staršev, introspekciji in ponudi podporo k čustvenem opismenjevanju že najmlajših.

GRADIVO:

Na srečanju je doc. dr. Tina Pirc predstavila del rezultatov raziskave, ki so jo na vzorcu parov starši-otroci opravili v okviru projekta NEON – Varni brez nasilja. Predstavila je model, v katerem je zajet vidik učencev – kako njihove zaznave vzgojnih slogov pri svojih starših preko zaznane zmožnosti za uravnavanje čustev deluje na njihovo vključenost v eno izmed vlog pri medvrstniškem nasilju (učenec, ki izvaja, doživlja ali opazuje medvrstniško nasilje). Predstavila je tudi nekaj praktičnih implikacij za starše in za zaposlene v vrtcih in šolah.

Doc. dr. Tina Pirc je zaposlena na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, na Katedri za pedagoško psihologijo. Raziskovalno se ukvarja predvsem s preučevanjem karierne orientacije, samoregulacije pri učenju in psihosocialnih odnosov v razredu, s poudarkom na motečem vedenju in medvrstniškem nasilju. Še posebej jo zanima delovanje prepričanj učiteljev na interakcijo z učenci in na razredno klimo.

GRADIVO:

Posnetek srečanja: https://www.youtube.com/watch?v=Br2ATwD7RxE

The aim of this presentation was to provide a perspective on child and talent development based on the ethnic-linguistic diversity, poverty, and unequity of the understudied Andean countries. The current status of child and talent development in the population living under highly vulnerable conditions of Andean society will be explored, under the frame of a comprehensive analysis about the needs of the gifted children in Latin America. Multicultural diversity in the Andean societies may easily lead to polarization due to the poverty conditions in which the majority lives. In order to make a significant contribution, a developmental, cross-cultural, inclusive approach is critical to conceptualize gifted education, and to explain talent development in this part of the world. Studies about the identification and differentiation programs for the gifted are analyzed, and the status of young scholars coming from low socio-economic and ethnic minority groups were discussed. Results of on-going studies about variables related to gifted performance were included. Plus, the challenges of gifted education in Latin America that underline the advocacy efforts to serve the original population with equity were presented. Implications for future research and public policies to serve the gifted students were also considered.

PRESENTER: Prof. Dr. Sheyla Blumen

She is the Chair of the Academic Department of Psychology, and former Dean of the School of Graduate Studies, at the Pontifical Catholic University of Peru (PUCP). PhD in Psychology from Radboud University-The Netherlands, she holds the ECHA Diploma as Specialist in Gifted Education, and a degree on the Education for sustainable development. Dr. Blumen has been instrumental to include the psychoeducational needs of the gifted and talented children and youth, on the Peruvian Norms of Education.
She currently coordinates the Creativity, Technology, and Talent Development Research Group, at the Pontifical Catholic University of Peru, as well as Future Minds Gifted Center, a service that identifies and guides gifted children, adolescents, and young adults in Peru.
She is invited keynote at international conferences, and has been invited professor at universities in the Americas (Harvard U/School of Education, Universidad Católica de Chile, Universidad de Campinas-Brasil, Universidade de Brasilia), Europe (Universidad Autónoma de Madrid, Universidad Complutense de Madrid, Universidad de Murcia, Radboud University, Eotvos Lorand University), and Asian countries (Hebrew University of Jerusalem).
Her current research and development interests are related to assessment and enhancement of multiple forms of giftedness of students from underserved groups living in poverty or belonging to ethnic-linguistic diverse groups, or original towns.

Izjemen napredek umetne inteligence in strojnega učenja v zadnjem desetletju vse bolj vpliva na sodobno psihološko prakso. Strojno učenja odpira nove možnosti odkrivanja oseb s povečanim tveganjem za razvoj duševnih motenj ter nam olajšuje odkrivanja dejavnikov, ki lahko tak izid preprečijo. V podatkovnih analizah nam poleg tega dovoljuje, da na nove in inovativne načine združujemo različne vrste psiholoških podatkov. V take analize lahko vključimo nestrukturirana besedila iz socialnih medijev, fotografije in/ali podatke iz mobilnih telefonov ter drugih nosljivih digitalnih naprav. S povezovanjem strojnega učenja z aplikacijami za izboljšanje duševnega zdravja ter različnimi spletnimi platformami si sodobna psihološka stroka prizadeva posamezniku čim bolj prikrojiti psihološko obravnavo ter obenem narediti čim bolj dostopno za čim širši krog ljudi.

Uporaba strojnega učenja v psihološki praksi res prinaša mnogo prednosti, a lahko neozaveščenega psihologa ali psihologinjo zapelje tudi v slabo strokovno prakso, v kolikor ne pozna osnov teh računskih algoritmov ter njihovih pomanjkljivosti. Pomanjkljiva ali neprimerna raba testnih in/ali validacijskih vzorcev pri razvoju takih modelov prepogosto pripelje do pretiranega prilaganja podatkov izoblikovanim modelom, kar lahko ustvari zavajajoč vtis, da so napovedi takih modelov mnogo bolj točne kot v resnici so. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da so modeli oblikovani s pomočjo strojnega učenja večkrat tudi nenamenoma pristrani (npr. do žensk, starostnikov, pripadnikov etničnih manjših…itd.), saj so osnovani na neprezentativnih podatkih in/ali brez pravega razumevanja vzročno posledičnih odnosov, ki jih podatki odražajo. Pretirano poudarjanje zgolj napovedne veljavnosti v odnosu do drugih oblik veljavnosti, značilna za področje strojnega učenja, v nekaterih primerih lahko celo škodi razvoju psihološke znanosti. V svoji skrajni obliki tak pristop malikuje zmožnosti algoritmov za napovedovanje psiholoških fenomenov, razumevanje psiholoških fenomenov pa postavlja v ozadje znanstvenih prizadevanj.

Zmožnost kritičnega razmišljanja o uporabi strojnega učenja bo za psihologinje in psihologe v prihodnjih letih zagotovo postala pomembna veščina. V predavanju je predavatelj poslušalce seznanil z osnovami in omejitvami najbolj priljubljenih metod strojnega učenja. Predstavil je koncept razložljive umetne inteligence (ang. explainable artificial intelligence – XIA), ki pridobiva na veljavi in je pomemben, kadar gre za psihološko ocenjevanje z visokimi vložki (npr. odločanje o zaposlitvi). Dotaknil se je tudi zakonske regulacije na področju umetne inteligence v EU ter različnih strokovnih smernic, ki opredeljujejo dobro psihološke prakso na tem področju. Namen predavanja je tudi opolnomočiti udeležence, da bodo lahko kritično presojali strokovno literaturo na tem področju ter bodo znali oceniti kakšna je ustrezna raba strojnega učenja v aplikacijah z duševno zdravje, bodisi takih, ki jih bodo srečali pri svojem delu, bodisi takih, ki bi jih bodo razvijali sami.

Predavatelj: asist. dr. David Gosar, univ. dipl. psih., specialist klinične psihologije

David Gosar je kot klinični psiholog zaposlen na Kliničnem oddelku za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo. Njegovi raziskovalni interesi so povezani z njegovim kliničnim delom in vključujejo področja razvojne nevropsihologije in nevroznanosti ter so povezani z raziskovanjem nevrobioloških mehanizmom in bolezenskih dejavnikov, ki vplivajo na kognitivno, čustveno in socialno funkcioniranje otrok in mladostnikov z različnimi nevrološkimi, nevrorazvojnimi in funkcionalnimi nevrološkimi motnjami. Poleg področja razvojne nevropsihologije zasleduje tudi svoje raziskovalne interese na področju psihometrije in e-psihologije. V sodelovanju s slovenskimi založniki psihodiagnostičnih sredstev redno sodeluje pri priredbi in razvoju pripomočkov za psihološko ocenjevanje ter prispeva k razvoju na tem področju kot član Komisije za psihodiagnostična sredstva pri Društvu psihologov Slovenije. Kot član delovne skupine za e-psihologijo pri Evropski federaciji psiholoških društev si poleg tega prizadeva za strokovno in etično utemeljeno vključevanje novosti na področju e-psihologije ter podatkovne znanosti v klinično prakso.

GRADIVO:

Posnetek srečanja: https://youtu.be/D0VZEiwyK8Y

Hiša za otroke je javni zavod, ki deluje po modelu Barnahus. Gre za vodilni model v Evropi, ki zagotavlja multidisciplinarno in medinstitucionalno obravnavo otrok, ki so žrtve ali priče kaznivih dejanj. Osrednja naloga je usklajevanje vzporednih kazenskih preiskovalnih postopkov in postopkov za zaščito otroka ter nudenje podpore ogroženim otrokom in otrokom, ki so žrtve ali priče nasilja.

Slovenija je model Hiše za otroke implementirala v enem celovitem pravnem aktu – Zakonu o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke (ZZOKPOHO), kar je bilo v tujini prepoznano kot primer dobre prakse.

V Hiši za otroke se srečujejo z otroki, ki so priče ali žrtve kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost (po 1.5.2024 pa tudi drugih kaznivih dejanj), jim nudijo pomoč in podporo ter z njimi opravijo zaslišanje za potrebe sodnega kazenskega postopka (t.i. forenzični intervju), kasneje pa imajo otroci tudi možnost vključitve v psihosocialno pomoč k eni od svetovalk.

Na predstavitvi v živo so nam predstavili Hišo za otroke in pokazali prostore, nas seznanili z Zakonom, največji poudarek pa so namenili predstavitvi celostne obravnave otrok v HzO (odredba sodišča, pripravljalni sestanek, zaslišanje z metodo forenzičnega intervjuja, krizna podpora, psihosocialna pomoč).

Predstavitev sta izpeljali strokovni delavki Hiše za otroke, svetovalki, ki sta bili hkrati v procesu pridobivanja certifikata za opravljanje forenzičnih intervjujev z otroki:

Ana Šutar, mag. prof. socialne pedagogike, gestalt izkustvena psihoterapija

Sandra Smiljanić, psihologinja, vedenjsko kognitivna psihoterapija

Dr. Marko Tkalčič je v predavanju predstavil svoje raziskave (in raziskave kolegov) na področju uporabe psiholoških modelov (predvsem osebnosti in emocij) v priporočilnih sistemih. Predstavil je, kako se da osebnost in emocije napovedati s pomočjo algoritmov iz digitalnih sledi obnašanja uporabnikov (obnašanje na družabnih omrežjih, obrazna mimika). Nato je predstavil, kako se da te informacije izkoristiti za boljše delovanje priporočilni sistemov.
 

Dr. Marko Tkalčič je izredni profesor na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (FAMNIT) Univerze na Primorskem v Kopru. Prizadeva si za izboljšanje personaliziranih sistemov (npr. priporočilnih sistemov) z uporabo psiholoških modelov v algoritmih strojnega učenja. V ta namen uporablja različne raziskovalne metodologije, vključno s podatkovnim rudarjenjem, strojnim učenjem in uporabniškimi študijami.

GRADIVO:

Posnetek srečanja: https://www.youtube.com/watch?v=dMzWMnfwZT0

Dr. Tanja Kajtna je doktorica psiholoških znanosti, s športno psihologijo se ukvarja že vse od zadnjih let dodiplomskega študija psihologije, teme njene diplomske naloge, magistrskega dela in doktorske disertacije so bile s področja psihologije športa. Raziskovalni vidiki te tematike so ji bili v pomoč pri praktičnem delu v psihološki pripravi športnikov, že vrsto let sodeluje s številnimi vrhunskimi športniki iz mnogih športov. V svoje delo poleg fenomenološkega pristopa vključuje pristope vedenjsko – kognitivne terapije in hipnoterapije. Njeno globoko zanimanje za to področje izhaja tako iz lastnih izkušenj v športu, ki jih je dobila kot tekmovalka in trenerka, kot tudi iz osebnega prepričanja, da lahko stvari spremenimo, če si to le dovolj močno želimo in smo v to pripravljeni vložiti dovolj truda. Zaposlena je na Fakulteti za šport kot univerzitetna profesorica in je predsednica sekcije za psihologijo športa pri Društvu psihologov Slovenije.

V predavanju je predstavila svojo pot do naziva redna profesorica skozi perspektivo interdisciplinarnosti, izpostavila je nekatere dileme delovanja na področjih, ki obstajajo na presečišču več znanstvenih področij in disciplin in prednosti, ki jih tako delovanje ponuja.