|

Koronavirus

O kriznih dogodkih in odzivih nanje

1. Kriza, krizni in travmatski dogodki ter odzivi nanje

V prispevku psihologinja in psihoterapevtka Mateja Štirn predstavlja krizo, krizne in travmatske dogodke ter odzive nanje. Znake in reakcije, ki se kot odziv na krizne dogodke pri posameznikih pojavijo, konkretno predstavi na vseh nivojih – miselnem, čustvenem, telesnem in vedenjskem. Hkrati opozarja, da se ljudje na krizne dogodke odzivamo različno. V zaključku poudarja, da gre pri večini posledic, s katerimi se soočamo po kriznih dogodkih, za normalne reakcije na neobičajne dogodke, ki se dogajajo vsakemu posamezniku. Preberi več >>

2. Pogovor o samomoru: Praktični priročnik za pogovor o najtežjih življenjskih vprašanjih

V trenutni situaciji se lahko določene stiske dodatno okrepijo, marsikdo občuti strah, negotovost, skrbi, žalost, brezup in podobno. Če pri komu od svojih bližnjih zaznate, da je v stiski in ne veste, kako se pogovoriti o tem, vam lahko pomaga Praktični priročnik za pogovor o najtežjih življenjskih vprašanjih, ki ga je pripravila psihologinja dr. Vita Poštuvan. Priročnik je primarno namenjen pogovoru o samomoru, vendar lahko korakom, opisanim v priročniku, sledite v primeru doživljanja različnih stisk.  Odpri priročnik >>

3. Stigma in koronavirus

V prispevku profesorica dr. Vita Poštuvan razlaga pojem sitgme v povezavi s trenutno pandemijo koronavirusa. Novi pojavi v družbi lahko pri ljudeh vzbudijo strah pred nepoznanim, slednje pa lahko hitro privede do stigmatizacije oseb, ki so okužene z novim virusom. Avtorica razmišlja tudi o učinkih stigmatizacije na obolele osebe ter ukrepih, ki vodijo do manjše stigme ter posledično do bolj prijaznega in varnega okolja za vse v teh nepredvidljivih časih. Preberi več >>

 

Življenje v samoizolaciji, karanteni

1. Kako (pre)živeti izolacijo – Da virus ne napade naše duševnosti

Splet preplavljajo različni napotki, nasveti in navodila, kako se spopasti s trenutno situacijo. Psiholog, Peter Markič, član republiške enote za psihosocialno pomoč, našteje enostavne vendar jasne stvari: skrb zase, obveščenost, skrb za druge, organizacija dela in časa. S temi majhnimi in enostavnimi koraki bomo lahko premagali trenutno situacijo. Preberi več >>

2. Living with worry and anxiety amidst global uncertainty

V angleškem priročniku “Življenje s skrbjo in anksioznostjo v času svetovne nestanovitnosti” avtorja Dr. Matthew Whalley in Dr. Hardeep Kaur na enostaven in razumljiv način razložita, kako skrb in strah vplivata na naš vsakdan. Podata praktične nasvete za spoprijemanje in enostavno tabelico, s pomočjo katere si lahko razložite poveznost dogajanja s čustvi, mislimi in vašim učinkovitejšim odzivom. Odpri priročnik >>

3. Psikolaž koronavirusa

Naša psihologinja Ana Reberc je za Radio Študent, natančneje oddajo “Psihoteka”, pripravila oddajo o psihologiji v povezavi z koronavirusom. V oddaji boste deležni kritičnega pogleda na psihologijo in njene rešitve, posledic socialne izolacije, težav v šolanju na daljavo, internetne kulture, dela na daljavo, duševnega zdravja in naše psihodezinfkecije. Preberi več / Poslušaj >>

 

Za športnike

1. Psihološki vpliv koronavirusa in nekaj priporočil za športnike

Ker širjenje koronavirusa in preventivni ukrepi za njegovo zajezitev v veliki meri vplivajo tudi na življenje športnikov, Sekcija za psihologijo športa v prispevku predstavlja nekaj priporočil. Športnikom priporoča, naj skrbijo za svojo varnost in dobro informiranost, ostanejo mirni in opazujejo svoje razmišljanje, preventivne ukrepe sprejmejo kot novo stalnico, opazujejo dogajanje ter si postavijo nove cilje, poskrbijo za online druženje in čas usmerijo v osebne projekte. Preberi več >>

 

Za delovne organizacije

1. Virus in delo od doma – nič lažjega!

Spremembe so se zgodile na vseh nivojih – tako pri vlogah, ki jih imamo v skupini, kot v delovnem okolju, ki ga je sedaj zamenjal dom z vsemi distraktorji, ki pridejo poleg tega. Če bomo razumeli njihovo delovno okolje, bomo postali tudi bolj občutljivi in uvidevni na njihove omejitve pri delu od doma. Zelo pomembno je ponovno jasno opredeliti cilje našega dela in vloge, ki jih imajo vsi zaposleni. Posebej pozorni moramo biti na jasno komunikacijo, saj je popoln prehod iz “žive” komunikacije na spletno šok za vsako skupino. Preberi več >>

2. Kako učinkovito voditi zaposlene na daljavo

Kar naenkrat so nove politike, seveda vpeljane z razlogom, številne zaposlene in njihove vodje, »prisilile«, da začnejo z delom od doma in se tako (fizično) ločijo drug od drugega. Tako so se morali tako zaposleni, kot njihove vodje, soočiti z veliko vprašanji, časa za pripravo pa skoraj da ni bilo. Kaj kot vodje lahko storite, pa si poglejte v spodnji infografiki ali preberite v članku, po katerem je objava povzeta. Preberi več >>

Seznam telefonskih številk za psihosocialno pomoč

  • Urgentna psihiatrična stanja pri otrocih in mladostnikih
  • Psihološka podpora v zdravstvenih domovih v epidemioloških razmerah s koronavirusom
  • Zaupni telefoni in kontakti

Psihološka prva pomoč

1. Mateja Štirn: Psihološka prva pomoč

Predavanje v okviru 5. maratona pozitivne psihologije

2. Kako v tem obdobju poskrbeti za psihološko podporo sebi in drugim? (mag. Mateja Štirn)

V tem obdobju, ko je kroničen stres še bolj izrazito del naših življenj in so zaradi negotovosti, pomanjkanja občutka nadzora, strahu za zdravje in preživetje številni ljudje v bolj ali manj hudih stiskah, je ključnega pomena, da skrbimo za psihološko podporo sebi in drugim. Pri tem so nam lahko v pomoč priporočila za izvajanje psihološke prve pomoči … Preberi več >>

Skrb zase

1. Kaj nam lahko pomaga pri soočanju z izolacijo?

Trenutno stanje je negotovo, kar nam zmanjšuje občutek varnosti in stabilnosti. Zato ni nenavadno, da se nam pojavijo občutki strahu, tesnobe in tudi panike. Številni posamezniki smo ostali doma, bolj ali manj zaprti med štirimi stenami. Tako drastična sprememba lahko pri marsikomu povzroči šok, jezo, hkrati pa zmanjšanje druženja lahko povzroči občutke osamljenosti, žalosti itd. Da bomo obdobje prešli kar čim bolj stabilno, smo pripravili in povzeli nekaj napotkov, ki nam lahko pri tem pomagajo. Preberi več >>

 

2. Samorefleksija proti izolaciji

Znašli smo se v težkem obdobju: vsakodnevno spremljajo neprijetne novice doma in po svetu, hkrati pa smo prisiljeni ostati doma. Pri soočanju s nastalo situacijo nam lahko pomaga samorefleksija, saj sprejemanje tesnobe paradoksalno vodi k njeni pomiritvi. Na kaj se, pri soočanju s posledicami pandemije in spremljajočih dogodkov, lahko osredotočimo, pa si preberite v spodnjem prispevku. Preberi več >>

 

3. Pomen hvaležnosti v času epidemije in izolacije

Čeprav je bila hvaležnost prepoznana kot pomembna že v antičnih filozofijah in kulturah (v rimski kulturi je npr. Ciceron hvaležnost imenoval kot “mati” vseh čustev), pa je področje raziskav postala šele v zadnjih dveh desetletjih. Opredeljujemo jo kot pozitiven čustveni odziv, ki ga zaznavamo ob dajanju ali prejemanju koristi oz. prispevka in izhaja iz spoznanja, da določeno dobro v našem življenju izhaja iz nečesa zunaj nas in našega nadzora. Preberi več >>

 

4. Premagovanje dolgčasa med izolacijo

»Joj, kakšen dolgčas. Nikamor ne morem, nič se ne dogaja! Le kako bom zdržal/-a to izolacijo?« Človek, ki mu je dolgčas, vendar položaja ne sme zapustiti, se znajde v notranjem konfliktu. Kako premagati ta konflikt in spremljajoči dolgčas pa izveste na sledeči povezavi. Preberi več >>

 

5. Top aktivnosti med samoizolacijo, ki pomagajo ohranjati tudi naše psihično blagostanje

Predstavljamo vam pet aktivnosti, s pomočjo katerih bo izolacija hitreje minila, hkrati pa nam bo hvaležno tudi vaše psihično blagostanje. Preberi več >>

6. Vaje, ki so nam lahko v pomoč v času izolacije zaradi izbruha koronavirusa

Psihologinja in specializantka integrativne psihoterapije Maja Bajt v prispevku prikaže primere vaj, ki so posameznikom lahko v pomoč pri spoprijemanju z neprijetnimi čustvi (npr. strah, anksioznost) zaradi (katastrofičnih) misli o prihodnosti. Praktično sta predstavljeni dve vaji čuječnosti (vaja stop ter osredotočanje na zunanje dražljaje 5,4,3,2,1), vaja prizemljitve ter umiritev s pomočjo dihanja. Preberi več >>

7. Psihoterapevt dr. Gregor Žvelc o tem, kako preživeti epidemijo koronavirusa

Klinični psiholog in psihoterapevt, dr. Gregor Žvelc, spregovori o različnosti občutkov, ki jih lahko doživljamo med trenutno krizno situacijo, pojasni, zakaj trenutne razmere ustrezajo definiciji akutne kolektivne travme ter na kakšen način se lahko z nastalimi razmerami kar najbolje spoprimemo. Zaključi s pomembno mislijo, da nam trenutna situacija lahko predstavlja tudi priložnost, da si nastavimo ogledalo in si odgovorimo, kaj je tisto, kar nam je resnično pomembno v življenju. Preberi več >>

8. S perspektivo moči in naravnanostjo prožnosti bomo v kriznih razmerah bolj uspešno skrbeli za naše ravnovesje in dobro počutje

Psihologinja Mateja Štirn iz ISA inštituta posreduje nasvete, kako poskrbeti tako za naše fizično, čustveno, kot tudi miselno ravnovesje, kar pripomore k našemu vsesplošnemu boljšemu počutju in lažjemu soočanju z nastalo situacijo. Poda pa tudi nasvete, kako se pogovoriti z otroci in mladostniki ter na kakšen način jim lahko trenutno situacijo približamo in olajšamo. Preberi več >>

9. Karantena lahko neugodno vpliva na naše psihično počutje

Zbornica kliničnih psihologov Slovenije je pripravila prispevek o tem, s kakšnimi vse občutji se lahko srečamo v tem obdobju karantene, izolacije in socialnega distanciranja. Podali pa so tudi napotke in strategije, kako se lahko soočamo s psihično stisko, lažje obvladujemo stres in poskrbimo za pozitivno naravnanost. Svetujejo pa tudi, da naj poiščemo pomoč strokovnjaka, če je to potrebno. Preberi več >>

10. Od zaskrbljenosti k skrbi zase

Julija Pelc je zapisala: “V času prebujajoče zvonke pomladi, dišečih vonjav brstečih rojstev, belih češnjevih oddej in svežih idej, se zbudimo v prelomno jutro dneva, kjer iz vseh strani sveta in neba odmeva:»Ostani doma!« »Ostani doma!« V glasu in nevidenih pogledih ljudi lahko začutimo na eni strani zaskrbljenost, na drugi dvom in nejevero, več stotisoč pa jih doživlja izgubo zdravja in njim ljubih ljudi.” Preberi več >>

11. Kar doživljamo, je normalna reakcija na neobičajne razmere

Pogovor z Dr. Gregorjem Žvelcem, kliničnim psihologom in psihoterapevtom, o tem, kako se soočiti z vnovičnim obdobjem omejenega življenja, ki ga je prinesel 2. val epidemije koronavirusa. (Vir: Nedeljski dnevnik) Preberi več >>

12. Kako obvladovati stres, zmanjšati občutke strahu, panike in zaskrbljenosti zaradi koronavirusa SARS-COV-2 (COVID-19)?

Če se sami znajdemo v situaciji, ko se počutimo tesnobne ali zaskrbljene glede koronavirusa, se lahko opomnimo, da zdravstveni in drugi strokovnjaki sledijo strogim protokolom za zmanjševanje širjenja okužb z virusom in zajezitev vseh posledic. Situacija, ki smo ji izpostavljeni, je velik izziv, zato je še posebej pomembno, da delujemo preventivno. Vsi skupaj in vsak posameznik mora delovati odgovorno in preventivno za skupno dobro. Preberi več >>

13. Priročnik: Ko sem dobro, delam dobro

Skrb za duševno zdravje pri delu od doma v času epidemije COVID-19 – priročnik za vodje in zaposlene. Odpri priročnik >>

Podpora in pomoč otrokom

1. Kaj početi s predšolskim otrokom v izolaciji?

Izolacija je tudi za otroke nova in nepredvidljiva situacija. Občutek varnosti jim bo dala vsakodnevna rutina in struktura. Z otrokom naredite urnik z rutinskimi in prostočasnimi dejavnostmi, bodite dosledni in vključite aktivnosti, ki jih ima rad. Med delom od doma otroka zaposlite s plastelinom, risalnimi pripomočki idr. Po koncu dela skupaj preberite knjigo, igrajte se igro vlog, pogovarjajte se o preteklih dogodkih in čustvih, ki jih je otroko ob teh doživljal, izdelajte lutke in priredite predstavo. Preberi več >>

 
 

2. Razvojna psihologinja: Starši, ostanite mirni, a ne brezbrižni

Razvojna psihologinja, dr. Ljubica Marjanovič Umek, spregovori o tem, zakaj je pomembno, da se z otroci in tudi mladostniki na primeren način pogovorimo o trenutni situaciji. Namreč čeprav otroci mogoče še ne razumejo v celoti, pa vidijo spremembe, ki se dogajajo, predvsem pa občutijo drugačno vzdušje. Svetuje, da lahko njihovo pripravljenost, da sprejmejo te spremembe, osmislimo kot njihovo pomoč v trenutnem položaju. Preberi več >>

3. Navade, ki bi jih kazalo ohraniti

Razvojna psihologinja dr. Urška Fekonja predstavlja nekatere pozitivne plati življenja doma, možnosti (pametne) uporabe telefonov in družbenih omrežjih. Poudarja, da imajo največ težav s prilagajanjem na razmere prikrajšane ranljive skupine, kot so starejši ljudje in otroci, ki živijo v slabih razmerah in pomanjkanju. Zaključuje, da bi bilo nekatere dejavnosti, npr. gibanje na prostem in več skupnega preživljanja časa z ljudmi, ki so nam blizu, ohranjali tudi po koncu epidemije. Preberi več >>

4. Koronavirus in otroci s posebnimi potrebami

Klinični psiholog Matej Peljhan v prispevku opozarja na otroke s posebnimi potrebami v času epidemije koronavirusa. V prvi vrsti poudarja, da moramo njihove morebitne čustvene ali vedenjske reakcije prvenstveno razumeti kot normalne odzive normalnih oseb v nenormalnih razmerah in tako tudi zanje veljajo splošni nasveti za nudenje pomoči otrokom v času epidemije. Hkrati dodaja, da lahko otroci s posebnimi potrebami zaradi svojih telesnih ali duševnih značilnosti doživljajo in izražajo stisko tudi zelo specifično, drugače kot njihovi vrstniki s tipičnim razvojem. Svoj prispevek psiholog zaključi z razmislekom o starših otrok s posebnimi potrebami. Preberi več >>

5. Priporočila za pogovor z otroki o COVID-19

Klinične psihologinje na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana so pripravile priporočila za pogovor z otroki o covid-19, saj je pomembno, da otroci od staršev ali drugih oseb, ki jim zaupajo, dobijo prave informacije o virusu in da se z njimi o tem pogovarjamo na način, ki je primeren njihovi starosti. Poudarjajo, da je pomembno, da prisluhnemo vprašanjem, se odzovemo na stiske otrok, jim damo prave informacije ter jih opremimo z načini, kako se spoprijeti s trenutno situacijo. Predstavljena je tudi zgodba, preko katere lahko lahko tak pogovor začnemo. Preberi več >>

6. Pogovori z otroki o videnju sveta v času koronavirusa

Anica Mikuš Kos

Avtorica slike: Ivanka Sket

Priznana slovenska psihiatrinja in pediatrinja dr. Anica Mikuš Kos je zapisala: “Veliko je bilo že objavljenega v medijih o tem, kako pandemija čustveno prizadeva otroke, kako naj starši zmanjšujejo ali preprečujejo duševne stiske otrok. Številnim dobrim zapisom želim dodati le priporočilo, da predstavimo zaskrbljenost, tesnobo in strah kot normalni odziv na dogajanja, ki nas ogrožajo, in pomagamo otrokom shajati s tesnobo in strahom. Ne moremo pričakovati, da bomo ob vseh novicah in ukrepih, povezanih z novim koronavirusom, pregnali na stvarnosti temelječ strah in tesnobo pri otrocih, zlasti ne pri tistih, ki so čustveno manj odporni in bolj ranljivi. Veliko smo pomagali otroku, če vzpostavi znosno sožitje s strahom in tesnobo.” Preberi več >>

Medosebni odnosi

1. Ko še tako veliko stanovanje postane premajhno

S pojavom koronavirusa je prišlo do korenitih sprememb tudi z vidika socialnih odnosov. Z ene strani smo namreč omejeni in prikrajšani za vse »stroke«, ki jih po navadi dobivamo v vsakodnevnih interakcijah z drugimi. Na drugi strani pa jih s strani družinskih članov prejemamo morda še preveč.
Preberi več >>

 

Razno

1. Psihodezinfekcija

Ob izbruhu epidemije koronavirusa in vedno večji epidemiji panike, so se študentje psihologije odločili, da vam na enem mestu ponudijo kratke, strokovne in uporabne psihološke napotke. Vabljeni k spremljanju njihovih socialnih medijev:

2. Vpliv medijev v času epidemije koronavirusa

Mediji so tisti, ki nam pasivno posredujejo informacije, hkrati pa vplivajo na to, o čem bomo razmišljali in se pogovarjali. Poleg medijev pa lahko pri oblikovanju mnenja izpostavimo tudi nas same, ki smo pri iskanju informacij velikokrat pristranski: v smislu, da iščemo informacije, ki bodo govorile v prid našim prepričanjem in pričakovanjem. In ker se v skladu z našimi prepričanji tudi vedemo in odzivamo, je pomembno, da se zavedamo tako pomena medijev kot tudi napak, ki jih delamo pri vsakdanjem odločanju. Preberi več >>

3. Zaradi epidemije covid-19 sem ostal/-a brez zaposlitve. Kako do pomoči?

Preberi več >>