Kaj storiti, ko veš, da neko podjetje psihološke teste izvaja na neprimeren način (npr. PIE izvajajo brez kartončka z opisi besed, po testiranju testiranci teste jemljejo s seboj na kavo, medtem ko čakajo na razgovor…)?
ODGOVOR:
Takšno ravnanje podjetja ali kolegov je nestrokovno in neetično: gre za kršenje Kodeksa poklicne etike psihologov (členi 33, 35, 36, 37, 39 2.odstavek, 40), Mednarodnih smernic za uporabo testov (predvsem člen 2.5.5: »izvesti test v primernih nadzorovanih razmerah« in 2.5.7. »striktno upoštevali navodila iz priročnika…«), kršenje zaupnosti psiholoških gradiv in izjave Centra za psihodiagnostična sredstva, ki jo je podpisala odgovorna oseba podjetja in psiholog (če gre za PIE ali druge teste, ki jih izdaja Center).
Bolj konkretno tudi obstajajo možnosti, vendar bi bilo potrebno vedeti in razkriti ime psihologa in podjetja:
ZAKLJUČEK:
Prosimo vse kolege, da obveščajo KEV o podobnih primerih.
Mlada psihologinja se je dogovorila za pogodbeno (1) testiranje v sklopu selekcije kandidatov za sprejem na delo (2). Z naročnikom je podpisala pogodbo, kjer sta se dogovorila o vsebini dela, rokih in plačilu. O strokovnih, etičnih ali uveljavljenih zakonskih določilih*, povezanih s psihološkim delom, se nista pisno dogovorila; kar je običajno, saj naročnik predpostavlja, da psiholog z diplomo to pozna in upošteva.
Psihologinja je kupila teste in uspešno opravila delo. To je počela vrsto let, dokler se ni zaposlila za nedoločen čas in se odločila, da ne bo več pogodbeno testirala. (3)
Psihologinja sprašuje, kaj naj naredi s testi. Jih lahko uniči?
ODGOVOR:
Odgovor je možen le ob celovitem poznavanju situacije. Manjkajo npr. podatki, ali je psihologinja prijavila zbirko osebnih podatkov, ki jih je s temi testiranji pridobila; kako se je dogovorila z udeleženci testiranj, naročnikom, … Odgovorov je zato več in najbolje je, da začnemo tako, da opišemo, kaj vse mora psiholog, ki pogodbeno testira, narediti, da bo njegovo delo v skladu z zakoni in strokovno-etičnimi standardi, potem pa boste lahko odgovor na to in vsa podobna vprašanja (glejte opombe 1, 2, 3) našli sami.
1. naziv zbirke osebnih podatkov;
2. podatke o upravljavcu osebnih podatkov (za fizično osebo: osebno ime, naslov opravljanja dejavnosti ali naslov stalnega ali začasnega prebivališča, za samostojnega podjetnika posameznika pa še firmo, sedež in matično številko; za pravno osebo: naziv oziroma firmo in naslov oziroma sedež upravljavca osebnih podatkov in matično številko);
4. kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki;
5. vrste osebnih podatkov v zbirki osebnih podatkov;
6. namen obdelave;
9. uporabnike ali kategorije uporabnikov osebnih podatkov, vsebovanih v zbirki osebnih podatkov;
10. dejstvo, ali se osebni podatki iznašajo v tretjo državo, kam, komu in pravno podlago iznosa;
11. splošen opis zavarovanja osebnih podatkov;
12. podatke o povezanih zbirkah osebnih podatkov iz uradnih evidenc ter javnih knjig;
13. podatke o zastopniku iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona (za fizično osebo: osebno ime, naslov opravljanja dejavnosti ali naslov stalnega ali začasnega prebivališča, za samostojnega podjetnika posameznika pa še firmo, sedež in matično številko; za pravno osebo: naziv oziroma firmo in naslov oziroma sedež upravljavca osebnih podatkov in matično številko).
Prav tako je psiholog, kot upravljavec osebnih podatkov, Državnemu nadzornemu organu za varstvo osebnih podatkov posredovati morebitne spremembe podatkov najkasneje v osmih dneh od dneva spremembe. V primeru, da tega ne stori, je zanj (če gre za pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost) po 12. točki 91. člena tega zakona predvidena globa v višini od 4.170 do 12.510 eurov.
Psiholog mora imeti določen tudi rok hrambe osebnih podatkov (člen 26), kamor pa spadajo poleg psihološkega mnenja, poročila tudi izpolnjeni psihološki testi/vprašalniki, bodisi v papirni ali elektronski obliki.
Glede posameznih psihodiagnostičnih sredstev, ki so še uporabne, pa se lahko sklicujemo na Kodeks poklicne etike DPS, ki poudarja v 35. členu, da je psihološki dosje del varovanega psihološkega arhiva (ta lahko vsebuje tudi psihodiagnostična sredstva). Komentarji k predzadnjemu kodeksu učijo, da so vsa ta gradiva zaupne narave in da mora tudi organizacija, ki se ukvarja s psihološko dejavnostjo, zagotoviti varen arhiv ter voditi evidenco testov. Ob ukinitvi psihološke dejavnosti mora psiholog narediti zapisnik še neuporabljenih psihodiagnostičnih sredstev in to sporočiti Komisiji za psihodiagnostična sredstva pri Društvu psihologov Slovenije.
Druge okoliščine. Nekatere od njih zahtevajo nekoliko prirejen odgovor:
(1) Pogodbeno (ali kot brezposelna ali kot zaposlena), s.p., izven svojega dela vendar z vednostjo nadrejenega (npr. dogovor s sosednjo šolo) …
(2) testiranja na sosednji šoli (nadarjeni, vstop v šolo…), kategorizacija za komisijo, svetovanje trenerju za delo s športniki, razvoj kadrov …
(3) Ali zaprla s.p., ali nehala delati na šoli, se upokojila …
* Pod to razumemo določila poklicnega kodeksa, mednarodnih ITC smernic za uporabo testov, ISO standarda o psihološkem testiranju, zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, zakona o varstvu osebnih podatkih ipd.