Smernice za psihologe, ki sodelujejo z mediji

Smernice za psihologe, ki sodelujejo z mediji, so rezultat večletnega dela in usklajevanja Odbora za etiko Evropske zveze združenj psihologov (EFPA). Zadnja, končna različica smernic je bila sprejeta na generalni skupščini EFPA julija 2011 v Istanbulu. Zdaj je pred vami slovenska priredba. Leta 2011 smo se v novo imenovani Komisiji za etična vprašanja Društva psihologov Slovenije odločili, da bodo te smernice ena od prvih vsebin, s katero se bomo spopadli.

Zakaj menimo, da so potrebne smernice za psihologe, ki sodelujejo z mediji, ko pa je jasno, da se psihologi pri delovanju vselej opirajo na Kodeks psihološke etike? Razlogov za to je več.

Mediji vseh vrst, tudi svetovni splet, ponujajo priložnosti za psihologe, ki želijo opravljati eno od svojih temeljnih poslanstev, opredeljenih tudi v Kodeksu psihološke etike – to je imeti aktiven odnos do javnosti. Vendar ta psihologe postavlja tudi v položaj, ko se zlahka srečajo z mnogimi etičnimi dilemami. Kaj od dogajanja sploh komentirati in kdaj? Ali imam dovolj znanja in kompetenc za podajanje verodostojnega mnenja ali odgovarjanje na vprašanja? Ali se zavedam omejitev psihologije kot stroke in znanosti? Ali tematika in način njene obravnave v medijih meji na senzacionalizem in se je bolje odpovedati vsakršnemu opredeljevanju? In morda najpomembnejše vprašanje: Ali sem dovolj pozoren na to, da varujem zaupnost kot eno od ključnih vrednot pri delu psihologa? Podobnih vprašanj, ki se vsakodnevno porajajo mnogim med nami, je še veliko, prav zato menimo, da smernice prihajajo ob pravem času.

Tematika, ki jo pokrivajo smernice, bi bila zaradi aktualnih dogajanj težko bolj umestna. V zadnjem času smo namreč v medijih zasledili veliko odmevnih primerov, v katerih so bili izpostavljeni psihologija kot stroka in psihologi kot strokovnjaki. To so bili primeri podajanja mnenja ob referendumskih vprašanjih, primeri prevzemanja skrbi za otrokove pravice ter komentiranje konkretnega psihološkega dela s klienti v medijih. Vprašanje je, ali je bilo v teh primerih nastopanje psihologov vedno etično. Ali je bila stroka zlorabljena? Enoznačnih odgovorov, ki bi dosegli konsenz vseh strokovnjakov, za zdaj nimamo, lahko pa predvidevamo, da bo trend izpostavljanja mnenj psihologov v medijih v prihodnje še večji.

Te smernice ne bodo enostavno razrešile vseh etičnih dilem in tega se člani Komisije za etična vprašanja zavedamo. Lahko pa bodo nas psihologe v sodelovanju z mediji usmerjale, da bomo vedeli, kje in kdaj je družbeno odgovorno izpostaviti se in kdaj smo se nevarno približali mejam etičnega. Z izdajo smernic se hkrati nadejamo odprte, argumentirane debate znotraj stroke in v širši javnosti, ki bo te smernice nadgrajevala predvsem s konkretnimi primeri in napotki.

Društvo psihologov Slovenije

Komisija za etična vprašanja

Ljubljana, april 2012